Tožilki Gončin s prijavo generalne državne tožilke ni uspelo. Kaj pravi Bergant

Državna tožilka Mateja Gončin, ki je tudi tožilka v zadevi Kavaški klan, je decembra lani v oddaji Tarča na TV Slovenija javno opozorila na domnevne nepravilnosti pri njenem varovanju in na delovanje policijskega Centra za varovanje in zaščito (CVZ).

Javnih razkritij tožilke Gončin na vrhovnem državnem tožilstvu niso odobravali. Generalna državna tožilka Katarina Bergant je v izjavi za TV Slovenija ocenila, da javna razprava na temo varovanja tožilcev "ne pripomore k njihovi varnosti, temveč nasprotno". Kot je takrat poročala TV Slovenija, naj bi bila sicer Bergant že mesece pred tem nezadovoljna, da podrobnosti spora med Gončin in policijo prihajajo v javnost.

Bergant naj bi po poročanju TV Slovenija vodji Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Darji Šlibar predlagala, da Gončin odvzame primer Kavaški klan, ker da bo s tem rešen tudi problem njenega varovanja.

Gončin je generalni državni tožilki očitala nedopustne pritiske in da jo želi utišati, aprila pa jo je prijavila državnotožilskemu svetu in ga zaprosila za "varstvo pred nedovoljenimi pritiski".

Kaj so bili očitki v prijavi

Mateja Gončin s prijavo ni bila uspešna.

Iz sklepa, ki je objavljen na spletni strani državnotožilskega sveta, je razvidno, da je Katarini Bergant očitala več domnevno spornih ravnanj. Prvi očitek je bil, da je generalna državna tožilka vodji SDT Darji Šlibar večkrat predlagala, naj se zaradi rešitve vprašanja varovanja Mateji Gončin odvzame zadeva Kavaški klan.

Drugi očitek v prijavi je bil, da je generalna državna tožilka vodji SDT sugerirala, naj proti Gončin ob morebitnem nastopanju v javnosti v povezavi z njeno (skoraj v celoti) zavrženo kazensko ovadbo zoper več varnostnikov, nekdanje vodstvo CVZ in nekdanjega prvega policista Senada Jušića, uvede disciplinski postopek.

Na navedbe Gončin sta odgovorili tako generalna državna tožilka Bergant kot tudi vodja SDT Darja Šlibar.

Kako so obrazložili odločitev

Državnotožilski svet je za odločitev, da pri ravnanjih Katarine Bergant ni šlo za kršitev samostojnosti tožilke Gončin, navedel več razlogov.

Pojasnil je, da se preprečevanje vmešavanja v delo državnega tožilca nanaša predvsem na pristojnosti državnega tožilca v sodnih postopkih, v katerih deluje. Ključno je, da tožilci pri tem uživajo varstvo tako pred zunanjimi kot notranjimi pritiski in da v konkretne zadeve nihče ne posega, razen "s splošnimi navodili in prevzemom zadeve".

Izvrševanje pregona v zadevi Kavaški klan pa je po ugotovitvi državnotožilskega sveta vseskozi ostajalo v "ustavno in normativno varovanem prostoru, v katerem je bilo državni tožilki zagotovljeno neodvisno sprejemanje odločitev in vodenje dodeljene zadeve". Poudarili so, da se noben očitek tožilke ne nanaša na njeno odločanje v kazenskem postopku v omenjeni zadevi.

Pričakovanja generalne državne tožilke, ki jih je izrazila posredno preko vodje SDT, so se namreč nanašala na problematiko varovanja državne tožilke in na njeno morebitno javno komentiranje zadeve ter se niso "v ničemer dotikala njene meritorne presoje v zadevi Kavaški klan".

Državnotožilski svet je tudi presojal, ali je do posega v državnotožilsko samostojnost prišlo posredno v povezavi z zagotavljanjem varnosti Mateje Gončin oziroma pri posredovanju glede morebitnega nastopanja Gončin v javnosti, potem ko je bila delno zavržena njena že omenjena kazenska ovadba zoper več zaposlenih na policiji.

"Oba zgoraj izpostavljena položaja je treba obravnavati drugače od položaja, pri katerem bi šlo za neposreden poseg v samostojnost državne tožilke pri izvrševanju kazenskega pregona, saj se nista dotikala meritorne presoje državne tožilke v zadevi (Kavaški klan, op. a.), temveč bi lahko zgolj v širšem nanjo ustvarjala pritisk, zaradi katerega ne bi bila povsem samostojna pri delu v citirani zadevi," so zapisali v obrazložitvi.

Glede na razpoložljivo dokumentacijo je državnotožilski svet torej ocenil, da v samostojnost državne tožilke Mateje Gončin generalna državna tožilka Katarina Bregant ni posegla.

Skozi vrstice pograjali komunikacijo

Po obrazložitvi odločitve je državnotožilski svet dodal še mnenje o komunikaciji znotraj državnega tožilstva. Poudaril je, da morajo medosebni odnosi temeljiti na spoštovanju in enakopravnosti, pri čemer da položaj, ki ga kdo zaseda v strukturi državnega tožilstva, "ni pomemben in nanje ne sme vplivati".

"Zaradi učinkovite zaščite samostojnosti državnega tožilca in varovanja ugleda državnega tožilstva in državnih tožilcev se je, še posebej, ko bi utegnili biti v igri instituti, s katerimi bi lahko prišlo do poseganja v odločitve državnih tožilcev v zadevah, ki jih obravnavajo in s tem v samostojnost državnih tožilcev, treba izogibati izražanju stališč ali predlogov na neformalen način, prek mobilnih aplikacij, v prisotnosti drugih oseb in podobno," so zapisali.

Ob tem so dodali, da vsaka komunikacija, ki se ne nanaša na zgoraj omenjene institute in ima legitimen namen urejanja razmerij v organizaciji državnega tožilstva, še ni poseg v samostojnost državnega tožilstva.

"Pri varovanju tako pomembnega načela, kot je samostojnost državnega tožilca, državnotožilski svet pričakuje, da bo komunikacija v vseh pogledih profesionalna, kolegialna in korektna ter v skladu z zahtevami in duhom zakona," so še navedli.

Gončin bo zahtevala vpogled v spis, razmišlja tudi o vložitvi tožbe

Gončin z odločitvijo državnotožilskega sveta ni zadovoljna. Kot je napovedala za N1, bo najprej zahtevala vpogled v spis, s pooblaščencem pa bosta preučila tudi možnost, da odločitev državnotožilskega sveta s tožbo izpodbijata na upravnem sodišču.

“Vpogled v spis bom zahtevala, ker se želim seznaniti z odgovorom generalne državne tožilke, ki ga nisem prejela. Z odvetnikom pa se bom posvetovala o vložitvi tožbe na upravno sodišče, ker ocenjujem, da bi morala s to odločitvijo dobiti pravni pouk, a ga nisem prejela. Menim, da odločitev državnotožilskega sveta ni dokončna in da je tudi pravno napačna," je za N1 navedla Gončin.